vip
Pridružen/-a: 19.11. 2014, 18:12
Prispevkov: 1
|
 Objavljeno: 29 Nov 2014 15:15 Naslov sporočila: Nova raziskava razkriva udomačitev kunca |
 |
|
Nova raziskava razkriva, kako je prišlo do preoblikovanja divjega kunca v krotkega domačega kunca.
Genetske spremembe, ki transformirajo divje živali v udomačeno obliko so bile dolgo skrivnost. Mednarodna ekipa znanstvenikov je tako naredila preboj, ki ga prikazuje, da so bili številni geni, ki nadzorujejo razvoj možganov in živčnega sistema, še zlasti pomembna za udomačitev kunca. Študija je objavljena v znanosti in daje odgovore na številnih genskih vprašanja.
Udomačitev živali in rastlin, ki je predpogoj za razvoj kmetijstva, je eden najpomembnejših tehnoloških revolucij v obdobju človeške zgodovine. Udomačitev živali, se je začel že pred 9.000 do 15.000 leti, sprva vključeni psi, govedo, ovce, koze in prašiči. Kunec je bil udomačen mnogo kasneje, pred približno 1.400 leti, v samostanih v južni Franciji.
Obstaja več razlogov, zakaj je kunec izjemen model za genetske študije udomačitve: njegova udomačitev je razmeroma nova, vemo kje se je to zgodilo, in ta regija je še vedno gosto poseljena z divjimi kunci, pojasnjuje Miguel Carneiro, iz CIBIO / Inbio Univerzi Porto, ki je eden od vodilnih avtorjev na papirju. Divji kunec služi tudi kot odličen model za genetske študije v zgodnjih fazah nastajanja vrst, kot je prikazano v spremni študiji objavljamo v PLoS Genetics, dodaja Miguel Carneiro.
Znanstveniki so prvič določili sekvenco celotnega genoma enega domačega kunca, da bi razvili sklop referenčnih genomov. Potem so določili sekvenco celotnih genomov domačih kuncev, ki predstavljajo šest različnih pasem in divjih kuncev, vzorčenih na 14 različnih krajih po Iberskem polotoku in v južni Franciji.
Pri nobeni predhodni študiji o udomačitvi živali ni bil izbran tako natančen pregled genetske variacije na divjih prednikih vrste. To nam je omogočilo identificirati genetske spremembe, ki so se pojavile med udomačenimi kunci, pravi Leif Andersson, Uppsala University, Swedish University of Agricultural Sciences in Texas A & M University.
V nasprotju z domačimi kunci, imajo divji kunci zelo močan odziv plašnosti/bega, saj imajo vrsto plenilcev(orli, sokoli, lisice, podlasice in ljudje), zato morajo biti zelo pozorni in odzivno za preživetje v divjini. V resnici, Charles Darwin je zapisal v O izvoru vrst, "…no animal is more difficult to tame than the young of the wild rabbit; scarcely any animal is tamer than the young of the tame rabbit." Darwin uporablja domače živali kot dokaz o načelu, da je mogoče spremeniti fenotipi z izbiro.
Znanstveniki, ki sodelujejo v trenutni raziskavi so sedaj bili sposobni odkriti genetsko osnovo za te izredne spremembe v obnašanju in študija je dala nova pomembna spoznanja o procesu udomačitve.
Do udomačitve kunca je prišlo predvsem s spreminjanjem frekvence genskih variant, ki so že prisotne v divji prednik. ''Naši podatki kažejo, da so pri udomačitvi udeležene predvsem majhne spremembe v številnih genih in ne drastične spremembe v nekaj genih'', navaja Kerstin Lindblad-Toh, co-glavni avtor, direktor vretenčarjev Genome biologijo na Broad inštitutu MIT in Harvard, profesor na univerzi v Uppsali in Co-direktor znanost za življenje laboratorija.
Ekipa je opazila zelo malo primerov, kjer je genska varianta pri domačih kuncih popolnoma nadomestila gensko varianto divjih kuncev; bilo je precej sprememb v frekvencah tiste variante, ki so bili z omejenimi možnostmi v domačih kuncev.
Zanimiva posledica tega je, da je, če izpustiš domačega kunca v divjino, pride do priložnosti za povratni izbor na tistih genih, ki so bili v času udomačitve spremenjeni, saj je varianta "wild-type 'redko popolnoma izgubljen. ''V bistvu je to tisto, kar smo načrtovali, da preučimo'', komentira Miguel Carneiro.
Znanstveniki niso ugotovili nobenega primera, kjer je bil gen deaktiviran med udomačitvijo kunca. Pri udomačitvi je bilo veliko več sprememb v nekodiranih delih genoma kot v delih genoma, ki kodira protein.
''Rezultati, ki jih imamo, so zelo jasna; Razlika med divjimi in krotki kunci niso geni, ki jih nosijo, ampak kako so urejene njihovi geni - kdaj in koliko vsakega gena se uporablja v različnih celicah'', pojasnjuje Miguel Carneiro.
Študija je pokazala tudi kateri geni so bili v času udomačitve spremenjeni. Raziskovalci so bili presenečeni nad močno obogatitvijo genov v času udomačitve, ki sodelujejo pri razvoju možganov in živčnega sistema. Ampak to je seveda popolnoma smiselno v odnosu do drastičnih sprememb v vedenju med divjimi in domačimi kunci, ugotavlja Kerstin Lindblad-Toh.
Študija kaže, da je divji kunec zelo polimorfna vrsta, ki nosi genske variante, ki so bile v času udomačitve ugodne in da je kopičenje številnih majhnih sprememb pripeljala do inhibicije močanega odziv plašnosti/''bega'' - ena izmed najbolj uglednih fenotipskih sprememb razvoj domačega kunca
''Predvidevamo, da je prišlo do podobnega procesa pri drugih domačih živali in da ne bomo našli nekaj posebnih "udomačitvenih genov", ki so bili bistvenega pomena za udomačitev. Zelo verjetno je, da podobno raznolikost genskih variant, ki vplivajo na možgane in živčni sistem, se prav tako pojavlja v človeški populaciji in da prispevajo k razlikam v osebnosti in vedenja'', pravi Leif Andersson.
Viri:
- Miguel Carneiro, Frank W. Albert, Sandra Afonso, Ricardo J. Pereira, Hernan Burbano, Rita Campos, José Melo-Ferreira, Jose A. Blanco-Aguiar, Rafael Villafuerte, Michael W. Nachman, Jeffrey M. Good, Nuno Ferrand. The Genomic Architecture of Population Divergence between Subspecies of the European Rabbit. PLoS Genetics, 2014; 10 (8): e1003519 DOI:
http://www.plosgenetics.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pgen.1003519
- M. Carneiro, C.-J. Rubin, F. Di Palma, F. W. Albert, J. Alfoldi, A. M. Barrio, G. Pielberg, N. Rafati, S. Sayyab, J. Turner-Maier, S. Younis, S. Afonso, B. Aken, J. M. Alves, D. Barrell, G. Bolet, S. Boucher, H. A. Burbano, R. Campos, J. L. Chang, V. Duranthon, L. Fontanesi, H. Garreau, D. Heiman, J. Johnson, R. G. Mage, Z. Peng, G. Queney, C. Rogel-Gaillard, M. Ruffier, S. Searle, R. Villafuerte, A. Xiong, S. Young, K. Forsberg-Nilsson, J. M. Good, E. S. Lander, N. Ferrand, K. Lindblad-Toh, L. Andersson. Rabbit genome analysis reveals a polygenic basis for phenotypic change during domestication. Science, 2014; 345 (6200): 1074 DOI:
http://www.sciencemag.org/content/345/6200/1074
_________________
Lp  |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
